Pred nami so kvatrni dnevi, v katerih se Cerkev že od začetka po ciklu letnih časov posveča molitvam, dejanjem pokore in ljubezni v dobro Cerkve in celotnega sveta. Dejanje spreobrnitve je zapečateno s krstom in se izvede enkrat za vselej. Po drugi strani pa lahko krščeni zlahka spet zapadejo v greh.

Apostolska skupnost je to kmalu doživela. Peter pokliče čarodeja Simona, naj se pokesa (Apd 8, 22). Jakob goreče spodbuja goreče kristjane, naj skušajo vrniti grešnike z napačne poti (Jak 5, 19). Pavel se veseli, da so se Korinčani pokesali (2 Kor 7, 9). Samo pokora človeka pripravi na srečanje z Božjim sodiščem. Zgodovina gre neizogibno k tej sodbi. V tej hoji Cerkve proti vesoljni sodbi je naša pokora ter osebno in skupno spreobrnjenje odgovor na klic, ki nam je dan v cerkvenem letu.

Kvatrni dnevi so tematsko usmerjeni. Poimenovani so glede na letne čase. Zato jim pravimo: pomladne, poletne, jesenske in zimske kvatre.

POMLADNE kvatre so posvečene pokori in spreobrnjenju in se začnejo v prvem tednu posta. Na ta način nas Cerkev s še močnejšim glasom poziva k spreobrnjenju. Vsi smo nagnjeni k padcem, zato nas v tem času Cerkev poziva k poboljšanju. Zakaj ne bi izkoristili priložnosti za nov začetek na začetku leta?

POLETNE kvatre se začnejo po Binkoštih. Ves ta teden celotna Cerkev moli za posvetitev človeškega dela in za dobro letino zemlje. Te kvatre so na poseben način cenjene v kmečkih družinah. Po trudu, ki so ga vložili, kolikor je kdo mogel – nato so vse dali v božje roke.

JESENSKE kvatre imajo v mislih in namenih celotno Cerkev. Še posebej so namenjene in posvečene mladim. Začnejo se sredi septembra. Ves ta teden Cerkev moli in se posti z namenom, da bi vzgojila mlade v pravo katoliško mladino in prosi tudi za duhovne poklice. Tu se Jezusovo naročilo udejanja v praksi: Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce v njegovo žetev. (Mt 9, 38) Ta teden je na vseh nas velika odgovornost. Tisti, ki so se že odločili za posvečeno življenje, molijo za mlade, ki se še niso odločili, medtem ko mladi po drugi strani molijo zanje.

ZIMSKE kvatre zaznamujejo čas pred Božičem. Drugi adventni teden in pred 17. decembrom. Spodbujajo nas, da se zahvalimo Bogu za vsa dobra dela, ki nam jih je Bog naredil na duhovnem in materialnem področju. Ta teden se kristjani dobrodelno ravnamo do svojih bližnjih in potrebnih. Leto torej zaključimo z hvaležnostjo in upanjem, da bo tudi naslednje leto srečno, če ne boljše.

Tradicija t.i. četrtletja ali kvater je bila prvotno povezana s posvetitvijo časa na začetku nove sezone. Izvor te pobožne navade je negotov. Ko se je ta praksa pojavila v koledarju Rimske cerkve, verjetno konec 4. stoletja, so govorili o treh obdobjih, zgodnjem poletju, jeseni in pozimi, povezanih z letino pšenice, obiranjem grozdja in obiranjem oljk. Prav »pokristjanjevanje« podobnih praznikov je zaznamovalo pogansko leto, čeprav nekateri poskušajo odkriti povezavo s hebrejskim koledarjem.

Papež Gregor Veliki je konec 6. stoletja dodal četrto obdobje molitve in posta, ki označuje začetek pomladi.

Praznovanje štirih časov so običajno izvajali v Rimu z obiskom nekaterih bazilik, zato so se ob SREDAH verniki zbirali v baziliki svete Marije Velike, ob PETKIH v baziliki svetih dvanajstih apostolov in ob SOBOTAH v baziliki sv. Sv. Petra. Ker je praznovanje teh dni v ljudski religioznosti vzbujalo občutek slovesnosti, vendar se je z ohranitvijo spokornega značaja še do nedavnega širila navada, da so se v tistih časih izvajali posvečenja tistih, ki so izbrali duhovništvo. Njihova imena bi objavili ob sredah, skupnosti bi jih predstavili ob petkih, posvečenja pa so izvajali med sobotnim bdenjem. Ta navada je izvirala iz Rima in se razširila po zahodni Cerkvi.

Zanimiv je tale biser iz zakladnice naše ljudske dediščine: v kvatrnih nočeh je bilo fantom strogo prepovedano vasovat – da ne bi na poti k svojim dekletom srečali kakšnih čarovnic in drugih hudobnežev, ki so ob kvatrih imeli veliko moč. Veljalo je pravilo, naj ob kvatrih fantje in dekleta ostajajo lepo doma na varnem, saj to ni tako pogosto – le vsake kvatre enkrat!

V zadnjem času so se značilnosti kvatrnih dni (sreda, petek in sobota) postopoma izgubljale, vendar so krajevne Cerkve imele možnost, da same izberejo svoj čas za svoje potrebe.

Na koncu poudarjamo, da praznovanje četrtletja spada v cel teden, ne le v dneve srede, petka in sobote. V teh dneh se priporoča post, molitev za določene namene pa velja ves teden.

Naj nam posebej posvečeni dnevi pokore prinesejo “duhovno pomlad”.